Predvolilno iskanje rešilnih pasov

Po prepričljivi zmagi levosredinskih strank na zadnjih državnozborskih volitvah bi se - sodeč po javnomnenjskih merjenjih - tehtnica na volitvah marca prihodnje leto utegnila nagniti v prid desnici. Da pri mobilizaciji levosredinskih volilcev niso več zelo uspešne, so koalicijske stranke razbrale tudi iz rezultatov zadnjega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Poleg predvolilnih intenzivnih poskusov posameznih strank, da nagovorijo čim več volilcev, se oblikujejo tudi scenariji, kako zmanjšati razdrobljenost političnega prostora, na levem političnem polu pa se krepijo razmišljanja, kako preprečiti prvaku SDS Janezu Janši ponoven prihod na oblast.

V javnosti so se danes pojavile informacije – prvi je o tem poročal Požareport – da sta stranki SD in Prerod  tik pred odločitvijo o skupnem nastopu na državnozborskih volitvah in torej pred oblikovanjem skupne kandidatne liste. "To ne drži," se je odzval predsednik Preroda Vladimir Prebilič. "Vse je še v povojih," pravijo v SD.

Prebilič poudarja, da so na pobudo predsednika SD Matjaža Hana opravili neformalne pogovore o možnih oblikah sodelovanja, a da ti pogovori trenutno nikakor niso na točki, da bi lahko govorili o skupnem nastopu na volitvah.

"Stranka Prerod je levosredinska stranka, ki si seveda želi povezovanja in sodelovanja s političnimi strankami leve sredine. Trenutno tečejo pogovori z nekaj strankami, predvsem o iskanju vsebinskih podobnosti in možnosti sodelovanja," je poudaril Prebilič. Kot pravijo naši viri, so predstavniki Preroda že imeli pogovore z "župansko" stranko Skupnost, v kratkem pa naj bi se sestali tudi s Stranko generacij, ki jo vodi Vlado Dimovski.

Prebilič je tudi navedel, da bo svet stranke na sobotni redni seji obravnaval priprave na volitve v državni zbor in opravil pogovor o možnih oblikah sodelovanja na levi sredini.

Nekateri naši sogovorniki tako iz Hanove kot iz Prebiličeve stranke sicer ne skrivajo želje, da bi z morebitno skupno listo premagali Gibanje Svobodo in bi, če bi levosredinske stranke zabeležile boljši rezultat kot desnosredinske, mandatar prišel iz njihovih vrst. Vendar pa smo iz pogovorov z več predstavniki SD in Preroda dobili vtis, da so skupnemu nastopu na volitvah bolj naklonjeni in mu pripisujejo več možnosti Socialni demokrati kot v Prebiličevih krogih.

Nekateri naši sogovorniki iz Preroda celo ocenjujejo, da možnosti za oblikovanje skupne liste s SD ni, drugim se zdi takšen dogovor "zelo malo verjeten". Ob tem navajajo več razlogov. Pravijo, da stranke niso ustanavljali zato, da bi se že po dveh mesecih "združevali". Poudarjajo tudi, da so že izbrali okoli 80 kandidatov, ki naj bi na državnozborskih volitvah kandidirali na listi Preroda.

Naši sogovorniki iz Prebiličevih krogov se tudi sprašujejo, ali ne bi povezovanje s SD stranki Prerod škodovalo oziroma ali jim ne bi njihovi potencialni volilci oblikovanje skupne liste zamerili. Prerod naj bi namreč nagovarjal predvsem tiste levosredinske volilce, ki so razočarani nad Gibanjem Svoboda in delom sedanje vlade, med njimi pa so po besedah naših sogovornikov iz Preroda tudi takšni, ki v SD prepoznavajo "skorumpirano stranko".

Da je njegova stranka nastala kot odziv na razočaranje pomembnega dela volilnega telesa, poudarja tudi Prebilič. "Prerod je stranka, ki ne razdira in ne drobi, ampak poskuša s svojim programom, vrednotami in načeli, kot so stabilnost, predvidljivost, integriteta in sodelovanje v dobro države, omogočiti zmago leve sredine na prihajajočih volitvah," navaja.

Osrednje vprašanje, ki ga izpostavljajo v stranki Prerod, pa je, ali ne bi njihov skupni nastop s SD na volitvah zmanjšal možnosti zmage leve sredine. Kot pravijo nekateri naši sogovorniki, je namreč težko pričakovati, da bi s skupno listo dosegli enak ali celo boljši rezultat, kot bi ga z ločenim nastopom skupaj zabeležili Hanova in Prebiličeva stranka.

So pa v Prerodu naklonjeni dogovoru levosredinskih strank, da njihovi najbolj prepoznavni kandidati ne bi kandidirali v istih volilnih okrajih in si tako jemali glasov. Prav tako je mogoče slišati ocene, da bi bil dobrodošel predvolilni dogovor levosredinskih strank o povolilnem sodelovanju.

V SD pa verjamejo, da bi si lahko stranki Prerod in Socialni demokrati s skupnim nastopom zagotovili večje število poslancev kot z ločenim nastopom. Govorec in podpredsednik SD Luka Goršek je sicer za N1 dejal, da so s pogovori s Prerodom o tem, na kakšen način bi lahko sodelovali, šele začeli, končno besedo pa bodo imeli organi obeh strank. "Odgovorna politika mora pri podobno razmišljujočih strankah ’potipati’, ali so možnosti za sodelovanje," je izpostavil Goršek.

Oblikovanje skupne liste se mu zdi mogoče, če bi ugotovili, da sta stranki vsebinsko kompatibilni in bi lahko vsebino še nadgradili. "Drobljenje glasov ne koristi. Potrebujemo močno levosredinsko vlado z močno socialdemokratsko noto. Ne zato, ker bi radi bili s takšno vlado proti komurkoli, ampak ker so časi, ki prihajajo, takšni, da bomo potrebovali močno, stabilno levo sredino," je poudaril Goršek.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Kaj se skriva na koncu petih minut neprekinjenega smeha?